Ko misi zacnejo plesati

Cetrtek, petek in sobota so bili dnevi spanja. Vsaj v jutranjih urah. V cetrtek sem imel prosto, tako da sem zjutraj spal, nato pa odsel malo naokrog s 'prijateljico' eleno, jest, pa nakupit nove zaloge hrane in podobno. Saj se vedno najde kaj, kar lahko pocnes, saj je ogromno mladih. Baje, da je vsako leto vec studentov tu v Lake Georgeu, saj se je nekako razvedelo naokrog, da je mesto turisticno, kjer se zlahka najde delo. A vseeno ni vec tako lahko, mnogi niso zadovoljni z delom, iscejo nove moznosti, a jih nekako ne najdejo. Romunke o katerih sem pisal v prejsnjih blogih so se medtem odlocile, da ne zdrzijo vec tu in se bodo kmalu preselile v veliki new york. S pomocjo fanta ene izmed deklet so ze nasle hiso v queensu, 4 sobno, ki jim jo bo oddal par, ki odhaja na potovanje po irski. Punce so me ze povabile, da se jim pridruzim, a zaenkrat bom ostal tu, obiskal pa jih bom morda kasneje ali pa na koncu potovanja, ko bom ze zakljucil z delom.

Vceraj se mi je rahlo zameglilo pred ocmi, ko sem prisel zvecer domov z vecerje, ki so mi jo pripravile romunke. Namrec ugotovil sem, da so mi rusi pojedli vse 'neke vrste piskotov', ki sem jih kupil isti dan. To je bila namrec kaplja cez rob vsem stvarem, ki so se dogajale zadnje dni. Fantej so namrec priceli pretiravati z razkosjem divjega zivljenja in danes zvecer, ko pridem domov bomo imeli resen pogovor o hisnih pravilih. Vceraj ni bilo casa, ker so skoraj vsi ze spali. Nekoliko sem stresel breme na enega izmed njih in mi je obljubil, da se bomo pogovorili.
Zacelo se je ze prvi dan, ko so mi popili pepsi. Rekel sem, ni problema, se zgodi. Nadaljevalo se je se z nekaterimi primeri, potem se je zgodilo, da so mi odprli vrecko z jabolkami in jih nekaj pojedli. Izgovor je bil spet isti...sori, lacni smo bili. Medtem se je dnevna soba zacenjala spreminjati v svinjak, saj so bile mize polne njihovih ostankov, kroznikov, cajnih lonckov z vreckami, hrana je bila po tleh, v glavnem svinjak. Se posebej me je to presenetilo, ker so prvi dan, ko so prisli, tako vneto cistili in ko sem jih vprasal, zakaj so tako zagnani, mi je eden arognatno odvrnil: we are not pigs! Naslednji udarec je bil, ko sem nekega vecera prisel domov in je eden izmed njih spal v moji postelji, ostale pa so bile zasedene. Takrat mi je res zavrelo in sem ze hotel zbuditi celo hiso. Vendar sem samo prizgal luc in rus se je odpravil spati k enemu od sonarodnjakov. Ker so ze pokvarili dva kolesa, sem jim obcasno posodil mojega, a jih opozoril, da morajo paziti na pedelo, s katerim sem imel tezave. Seveda niso. Zaceli so tudi govoriti nekatere stvari za mojih hrbtom. Recimo takrat ko je rusinja imela rojstni dan pri nas,...romunke so enega izmed njih sprasevale kako to, da niso bile one povabljene in je rekel, da jaz nisem dovolil. Kar seveda ni res, saj ni bila moja zurka, niti jaz nisem odlocal, poleg tega sem jih pa srecal in povabil, a niso hotele. No bomo ze nekako resili tezavo, se vedno se lahko preselim ce bo prehudo. Fantje so namec stari 19 let in nekako nismo na isti valovni dolzini. V rusiji imajo cisto drugacen sistem solanja. osnovne in srednje sole imajo le za 10 let, potem pa po vecini triletni faks. Eden izmed rusov je opravil le devet let sole in nato zadnje leto izpustil in sel direktno na faks. Sedaj je ze tretji letnik in bo naslednje leto diplomiral. Pri 20-ih! Je letnik '87, medtem ko pri nas ta ista generacija sele letos odhaja na faks. Rusi hocejo cimprej zaceti delati in sluziti denar.

No rusinja elena je pravo nasprotje stereotipnega rusa. Govori odlicno anglesko, je prijazna, nic arogantna, gostoljubna, pa se postavila se je na mojo stran vceraj, ko sem napadel enega izmed fantov. Njen fant studira pravo, a ga prav nic ne zanima ucenje anglescine in odhod v tujino. Ko mu je rekla, da bi bilo fino, ce bi se naucil kaksen tuj jezik, je rekel, da ne rabi tujih jezikov, ker ga to ne zanima. svasta..

Reklame

Ceprav ne maram gledati televizije, se posebej zaradi bustastih reklam, pa moram priznati, da so tu nekatere reklame res dobre in zabavne, tako da se veckrat zalotim, da dejansko uzivam v reklami. V ameriki je dovoljeno predvajati primerjalne reklame, kar pomeni, da v reklamah dejansko primerjajo svoje produkte s konkurenti. Recimo reklama za pivo; nek moski s police jemlje paket piva budweiser, a le zato da vzame paket corrs, ki je zadaj za tem. Tudi restavracije s hitro hrano ves cas tekmujejo med seboj in podajajo podatke, kdo ima vec kalorij, kdo ima vec mesa v hamburgerjih. Celo v restavraciji ti na prticku navedejo kalorije tvojega sendvica in podajo primerjavo z ostalimi restavracijami.

Vceraj sem umrl od smeha, ko sem videl reklamo za pivo. Mlad american pripoveduje o prijateljstvu z indijancem in kako se kljub kulturnim razlikam odlicno razumeta, slika pa kaze kako se skupaj s puncami slikajo v restavraciji, sam od smeha pa pocis, ko kaze kako indijanec v restavraciji lovi ribe iz akvarija s sulico, v ostale goste strelja z lokom, natakarju v prsa zaluca vilice in podobno. :))

Ze kak teden uzivam ob sendvicih Subway, ki je nekaksne vrste restavracija s hitro hrano, le da namesto hamburgerjev prodajajo tako imenovane sub-e (sendvice) z razlicnimi prilogami. Njihov vegetarijanski sub je res zakon, ker ti veliko strucko (lahko izbiras med razlicnimi vrstami kruha, italijanska bela, psenicna, z medom, ...) nafilajo z vso mozno zelenjavo, zraven dodajo se svicarski sir, malo majoneze in mljask mlajsk to je to.

PS: Dejan in Anze - cene kitar vama bo sporocil v kratkem, saj mi je eden izmed tukajsnih hisnikov prinesel revijo z vso mozno glasbeno opremo in cenami. Mislim, da bi se med njimi moral najti tudi tvoj amp anze, katerega upam da bom uspel dobiti.

Potovanja

Danes sem zacutil potrebo po nacrtovanju potovanj po ameriki, saj mineva ze sedmi teden odkar sem tu in se se vedno nisem premaknil nikamor.

Nacrtovanje potovanj je tu sila zahtevna naloga. Iz vec razlogov. Kot pravi rek, ni vazno kam potujes, temvec s kom potujes. In tu nastopijo problemi. Ljudje namrec delajo po cele dneve vsak dan, tako da je tezko najti nekoga, ki bi se bil pripravljen za par dni odreci zasluzku in delu. Se posebej zato ker so prakticno vsi tukaj le zaradi denarja. Saj jih razumem, recimo v romuniji medicinska sestra mesecno zasluzi okrog 300 dolarjev, kar je polovica tedenskega zasluzka romuna, ki tu dela 16 ur na dan. Torej razmisljal sem, da bi se za par dni odpravil v Boston, ker je res kul mesto in je le dobre tri ure oddaljeno od tu. Nas hotel sodeluje z rent-a-car agencijo, ki nam lahko priskrbi avto za 40 dolarjev na dan - neomejena kilomaza, kar je res kul, ce se za to odlocijo recimo strije, saj tako vsak placa le 10 dolarjev na dan plus bencin. Enosmerna avtobusna karta do new yorka stane 45 dolarjev, medtem ko direktno v Boston avtobus od tu sploh ne potuje. Torej v prihodnjih dneh nacrtujem izlete v Boston, Montreal, Niagara Falls, seveda New York in nekaj bliznih mesto kot so Saratoga in Albany, ki sta oddaljana manj kot uro. V Saratogo bom odsel zagotovo 28.8., saj bo takrat tam nastopal John Mayer, ki je res zakon, nastopil pa bo nekaksni odprti skoljki (zunaj na prostem), in baje da je zvok odlicne ne glede na to, kje sedis.

Stvari, ki jih moram urediti za moj prvi izlet so:
- najti moram ljudi, ki bodo sli z mano, tako da si bomo razdelili stroske
- najeti moram avto
- zaprositi moram za proste dneve
- najti moram kaksno prenocisce oz. nacin prenocevanja
- pa se kaj bi se naslo, samo se sedaj ne morem spomniti

V ameriki je vse povezano z avtomobili. Tu imajo drive-in povsod, na banki, v starbucks cafejih, picerijah, povsod povsod. Ful si zelim iti tudi v drive-in kino, ki je tu med boljsimi, za eno vstopnico si lahko ogledas dva filma.

Hot

Uf kako je tu vroce. Temperature so se tu v zadnjih dneh neverjetno dvignile, visoka pa je tudi vlaznost, zato je zrak tezak, dihanje pa otezeno. Vendar ni le podnebje tisto, ki mi otezuje dihanje, temvec tudi razgibano nocno zivljenje.

Sploh se ne spomnim, kdaj sem sel spat pred polnocjo, sam, v svoji postelji in imel lep, dober nocni spanec. Vceraj je imela rusinja, ki sem jo spoznal v cetrtek (ufff, glej prejsni blog) zabavo za rojstni dan, velika dvajsetica, bilo je super, spat smo sli ob 5h, delati sem sel ob 8h. Kul je bilo, ker so punce prespale pri nas (hi hi hi, amerika je zakon!).

Drugace je pa tukaj res kul, dnevi minevajo izredno hitro. nas menedzer me je povabil na izlet na sever, skupaj z milijonarjem (glej prejsni blog), a je povabilo zal prislo prepozno, saj nismo uspeli najti nikogar, ki bi lahko delal namesto mene. ena izmed starejsih zaposlenih je namrec odsla na bolnisko, za dalj casa, tako da ze sedaj vsi flikamo luknje.

Izvedel sem, da je v preteklem mesecu moja najemodajalka delela na moj racun in sirila govorice o meni, puncam, ki so prihajale na ogled hiske, v kateri sem do nedavno zivel sam. tudi prej omenjeni rusinji sta bile med ogledniki in donna jima je na dolgo in siroko pripovedovala, kako cudovit sem, rekla je da sem kot angel :) in da se nikoli ni imela tako prijaznega in skromnega fanta. v tem trenutku samo podajam naprej, kar sem slisal, tako da boste vedeli :)) punce so se seveda hotele vseliti, a je donna zahtevala da pridejo 4 naenkrat in ker so bile le dve, sta odpadli. groza!

Nc, to je to, moram se iti domov malo naspati. lep pozdrav v slo

PS: Prosil bi sestricno daso, ce mi lahko sporoci svoj e-mail naslov, ker nimam vec dostopa do msnja in nimam njenega maila, zato ji tudi nisem mogel pravocasno cestitati za veliki 18. rojstni dan, sedaj je pa verjetno ze kje v angliji. Torej Dasa prosim sporoci mi mail naslov, pa rad bi ti javno zazelel vse vse najboljse. pa ne pocni v angliji cesar, kar jaz ne bi.