Thursday, August 31, 2006

Slovenija ole ole

Tu v Lake Georgeu je sedaj prava slovenska kolonija. Ok sploh ne, sva pa sedaj celo dva. Resda le se za nekaj minut, saj Petro ze cel slabo uro caka potovanje nazaj v New York, kjer bodo prav danes zvecer potekale nagrade Mtv Video awards. Jupiii..

Petra se je odlocila, da bo svojo izkusnjo bivanja v Lake Georgeu delila tudi z vami. Tukaj je nekaj njenih simpaticnih vrstic:
"Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! Grozaaaaaaa! Ta Tin je res blesav, sploh mi ni dal nic za jesti, piti, spala sem na tleh, ni mi dovolil jesti cipsa, tezil mi je ves cas s svojim slabami forami, ce mi pa ni tezil, je pa spal. Itak je spala skoraj vse dni, tako da sem morala sama hoditi naokrog. Ce pa ze ni spal, je pa delal, ce pa ni delal, je pa naokrog lovil zenske, ce pa jih ni lovil, so pa lovile njega, ce ga pa niso lovile, je pa zehal in nikamor se mu ni lubilo. Skoz se je pritozeval nad Rusi, kljub temu, da sem ugotovila, da so zelo ocarljiva bitja. Res ne razumem, zakaj se jezi na njih, so pac mladi in kaj ce se vsako noc derejo in razbijajo in kuhajo smrdljivo hrano in ne pospravljajo in so nevljudni, .... pac mladost je norost, kot pa kaze se Tin stara in sploh ni vec za stose. Nic nisva pocela, sploh nisva nikamor sla, skoz je dezevalo, sovrazim Lake George, sovrazim Ameriko, hocem domov! Ok ni ravno res, da nisva nic pocela, saj me je prislil, da sva sla na neko glupo ladjo po jezeru, kjer je tako pihalo, da sem mislila, da mi bo glavo odpihnilo, potem sem pa Tinu sedemkrat rekla, ce greva lahko nekam v zavetje, pa se je samo neumno smejal in ves cas pljuval in krical preko ograje. Zvecer mi je tezil, da morava iti ven, ker je bil v nekem lokalu Ladies night in so prisli vsi mednarodni studenti. Seveda so se ga vsi napili, razen naju, ker je Tin prevec skrt, da bi mi placal pijaco. Nato sem morala cel vecer stati ob njemu in se smehljati vsem moznim ljudem, ko so naju pozdravljali, a seveda mi Tin ni nikogar predstavil, kljub temu, da sem mu nekajkrat namignila - ko mi je bil nekdo luskan. Vsi Srbi so ga sprasevali, kdaj jih bo castil pivo, saj je bil tako blesav, da je stavil z njimi, da bo Maribor premagal Partizan. Stavo je seveda izgubil, sedaj pa se jih izogiba, ker je prevec skrt, da bi jih castil. Res sem hotla, da greva v muzej Fort William Henry in sem ga komaj prepricala, da sva sla. Seveda je doma pozabil propustnico za vstop in sem ze hotela placati za oba, pa ga je prodajalka prepoznala, saj je ocitno v vasi zelo popularen (res ne vem zakaj, jaoo), tako da naju je na lepe oci spustila notri zastonj. V glavnem moj izlet je bil popolna polomija, se vedno ne morem verjeti, da se bila tako naivna in sem prisla, zato komaj cakam, da pride bus in jo pobrisem nazaj v New York, kjer je zivljenje v hostlu, v primerjavi s tem tu, pravi raj. Viva New York. Se par dni Amerike, potem pa domov. Komaj cakam. Lep pozdrav od Petre!"

Joj, kako simpaticno. Hvala Petra, res sem vesel, da si prisla, saj sem se imel res cudovito. Upam, da se bos imela na preostanku potovanja vsaj pol toliko zabavno kot tu in zelim ti srecno pot domov.

2 Comments:

Anonymous Anonymous said...

Glede imena se kar strinjam. Dobro izhodišče, a nekaj še manjka.

Lepo, da sta se s Petro tako ujela. :)

Ajde, stari, mej se!

3:07 PM  
Anonymous Anonymous said...

Ojla Tin!

Ja kaj naj recem drugega kot hvala za to popolno "polomijo":)!!! Upam, se ti bom kdaj uspela za vso to katastrofo oddolžiti in ti vso nesrečo nekako povrniti. Naprošam vse bralce tega bloga, da tega mojega hladnega žlahtnika ne jemljejo prevec resno. Pa saj ga tako dobro poznate in veste, da je zelo prisrcno bitje (skoraj tako kot njegovi ruski sostanovalci, ki so me zelooo ocarali;)) Uzivaj še naprej teh nekaj dni dokler se ne vrnes v sivo slovensko vsakdanjost... Pa pa, Petra

P.s.: Meni so prtljago na meji z rentgenom pregledali takoj, ko sem povedala, da iz ZDA prihajam in sem celo morala fotoaparat pokazat, ker so ze preverjali, ce je na sveze kupljen. Samo, da ves kaj pricakovat na meji (racunalnik pa to, saj ves)!

7:01 AM  

Post a Comment

<< Home