Kje gori, gori gori na gori

Simpaticni newyorski gasilci v uniformah v pripravi za parado.

Par novih slikc

V domaci hisi poziram v delovni uniformi

Vceraj sem znova vozil shuttle. Tokrat sem imel na razpolago to ogromno gorilo v obliki fordovega jeepa. Bilo je super. Najprej sem delal od 8 do 16 na recepciji, potem pa takoj se do polnoci v avtu. Na sreco ni bilo veliko dela, narocili smo si pico, sel sem obiskat beloruse, poleg tega pa sem si ves cas v glavi ponavljal...13 dolarjev na uro, 13 dolarjev na uro. toliko placajo nadure. Ugotovil sem da je dovolj ce delam za 8-9 ur nadur in je tako kot da bi imel se eno sluzbo. Gasilci so napolnili mesto. Prevazal sem jih naokrog in eden me je vprasal se sem kdaj obceval s psom, medtem pa je njegova zena umirala od smeha na zadnjem sedezu. No to je bila samo ena izmed njegovih neprimernih opazk, ki pa so bile sicer kar smesne. Zvecer okrog polnoci, ko sem prisel mimo njihovega sotora, pa so mi ponujali pijaco in jedaco, kot da sem njihov izgubljeni sin. Ob 7h danes sem bil znova na delovnem mestu, ker smo morali pripraviti kavo in krofe za gasilce. Nenapovedano dezuje, upam da se bo razvedrilo do popoldneva.

Carole - godess of the exit 21

Amerika

David in Tin - God bless America!

Vceraj sem dobil svoj prvi cek in bil nadvse zadovoljen nad dobljenim zneskom. Kot kaze so mi tisti dan ko sem vozil shuttle racunali po tarifi 13 dolarjev na uro, kar dobis za nadure. Tako da sem dobil 9 ur nadur po 13 dolarjev, tako da je bila skupna vsota dobljenega denarja v enem tednu, z napitninami vred, 500 dolarjev. Toliko sem prej zasluzil v celem mesecu.

Zdaj vsi zaposleni tukaj berejo moj blog, tako da moram biti pozoren kaj pisem. Sicer noben ne razume slovensko, ampak vseeno iscejo ce sem kje napisal njihovo ime. :)))

Pa dejte mi kaj pisat. Noben mi nic ne pise, ker vsi mislijo, da dobivam na tone poste. Pa sploh ne. Tut ce se vam nic ne dogaja, pisite. Izkoristite prosti cas in pisite! :))

Koncno toplota

Hvala bogu, da je tu koncno postalo bolj toplo. Vsaj ponoci. Danes sem prvic spal v kratkih hlacah in se nisem pred spanjem tresel in pokrival s 3 odejami. Imamo zelo lepo vreme, sonce, konec tedna pa se srecanje gasilcev iz vse drzave, tako da so vse sobe v hotelu polne. Te gasilci so res pojave, skoz nam ponujajo pivo, postavljajo sotore in se zafrkavajo med sabo. V nedeljo naj bi imeli 91 stopinj, ups pardon, cist sem ze navajen na fahrenheitov stopinje. Formula za pretvorbo je (C-32/9)*5.

Vceraj sem sel po sluzbi oprezati za se eno sluzbo in sem se oglasil v eni izmed trgovin, a managerja ni bilo, tako da bom sel danes znova tja. Kasneje sem opazil se en napis HELP WANTED, a sem bil utrujen in sem se sel domov preobleci. Pol ure kasneje sem se znova odpravil v mesto, vstopil v trgovino, a ker je bilo kar precej guzve sem moral malo pocakati. In ravno ko sem hotel pristopiti k blagajni, je v trgovino vstopila simpaticna Belorusinja. Malo sva kleptala, potem sva sla na sprehod po obali, potem pa ... (cenzura) :)

Zvecer sem opravil svoje prvo pranje perila. Medtem ko so se nogavice prale, sem si hotel iz avtomata v pralnici vzeti bomboncke, a so se zataknili, tako da sem se zaletaval in prevracal avtomat. Sele kasneje sem ugotovil, da imajo v pralnici 5 kamer, ki so me snemale medtem ko sem nadlegoval masine, skakal po pralnici, premikal smetnjake in podobne bedarije.

V sluzbi je super. Zdaj ze obvladujem front desk sceno, sprejemam rezervacije in podobne zadeve. Danes je pay-checks day, tako da moram po sluzbi v pisarne po tezko prigaran denar.

Pozdravcki iz Georgie

Hello

Hello in lep pozdrav iz soncnega Lake George-a, kjer so se temperature koncno vendarle dvignile in je posijalo sonce.

Danes sem znova na delovnem mestu, potem ko sem imel v zadnjih 4 dneh kar 3 proste dni. Namrec tu vsak teden sestavijo urnik dela in je ravno tako naneslo, da sem imel prejsni teden prosto v petek in soboto, v nedeljo sem delal in nato po novem urniku prosto ponedeljek in torek. Kljub nasprotnim pricakovanjim sploh ni bilo tako dolgocasno kot sem se bal.
V nedeljo po sluzbi me je namrec doma pred hiso pricakal najemodajalec Bob, ki je pobiral najemnino. Malo sem mu pojamral, da bi rabil kolo in mi je predlagal, naj grem z njim na neko drugo lokacijo, kar sem tudi storil in tam nasel povsem uporabno kolo, ki mi ga je prijazni Bob dal na uporabo cez poletje.
Dejstvo, da sem si zrihtal kolo se ni bila edina kul stvar tistega dne, saj sem tam spoznal par Rusov, no natancneje dve belorusinje in enega rusa, tako da smo preostanek dneva klepetali. Tezava pa je v tem, da nihce od njih ne govori anglesko posebej dobro, tako da sem moral kombinirati anglescino in SLOVANscino, saj so si mnoge besede precej podobne. ena belorusinja govori bolje francosko, tako da je bil res multilingvisticni vecer.
V ponedeljek sem imel prost dan in sem se najprej res dobro naspal, nato sem malo pospravljal po hisi in zapravljal cas, zvecer pa sem se odpravil v malce oddaljeno restavracijo, kamor me je povabil Ceh Mihel, ki poleg dela na recepciji hotela, se kuha v doticni restavraciji. Pripravil mi je vegetarian wrap - zeljenjava zavita v tortilijo, kar je bilo zakon in ful uzitno, a so zal cene tam precej zasoljene, tako da bom tja zahajal le se ob posebnih priloznostih. Zvecer sem se znova dobil z 'rusi', s katerimi smo se zmenili, da gremo naslednji dan v shoping. dogovor je bil da se dobimo ob 8.30 ob glavni cesti in jaz sem valda ves zivcen (spat sem sel ob 3h), zjutraj divjal na dogovorjeno mesto, jih cakal, a ker jih ni bilo sem se odpravil k njim pogledat kaj se dogaja. Oni so medtem gladko opravljali svoja jutranja opravila, ena je telefonirala, druga se je cesala, rus je zajtrkoval. Zdaj ne vem ali me niso razumeli ko smo se dogovarjali, ali pa so pac tko neodgovorni. So se precej mladi 19, 20 let. Punci delata kot sobarici in jih ostale zenske (nekatere sobarice so res zlobne) ves cas izkoriscajo, nekdo jima krade napitnine iz sob, a se ne znajo niti pritozit.

Vcerajsni vecer sem nato prezivel pri Cehu Mihelu, ki se je ravno ta dan preselil v sosednjo hisko. Star je 27 let in je porocen, tudi njegova zena dela v hotelu. Tu sta ze skoraj 1 leto, saj sta prisla na pripravnistvo, sicer pa je to ze njuno peto poletje tu. Z njim je tudi sestra in njena prijateljica, z njihovi druzbi pa je se skupina Slovakov, ki so prav tako tu na pripravnistvu. Ugotovil sem, da vecina tujih studentov - recimo 90%, tu izkljucno zaradi zasluzka. Vsi ti, ki so tu daljsi cas, dobro govorijo anglesko in se lahko normalno sporazumevamo, a tezava je, da so oni tu ze toliko casa, da so ze vsega navelicani, samo stejejo dneve in denar. Ostali, ki pa so rookie-ji tako kot jaz pa povecini slabo govorijo anglesko. Tko da je nekako zacaran krog. Drugace pa se pospeseno ucim rusko, slovake ce se trudijo pravilno govoriti vse razumem, pa tudi cesko bom po kakem mesecu po moje ze kar dobro obvladal. :)) Je pa zanimiva izkusnja, a vseeno clovek zacuti patriotsko nagnjenje ko se znajde v druzbi 8 cehov in slovakov in vsi povprek cebljajo v jeziku ki ga ne razumes.

Zdele po sluzbi bom sel malo pogledat po mestu za se eno sluzbo. Razmisljal sem, da bi bilo mogoce zanimivo delati v kateri izmed trgovin s spominki. Vceraj sem videl da nekje iscejo pomoc, tako da bom sel tja pogledat in bomo videli kako in kaj.
To je zaenkrat vse, lep pozdrav v Slovenijo.

Nekaj slik

Front desk dream team. 'The Tinman' (tko me klicejo), Kerri in Joseph of north country (tko ga klicemo)

Motorji so bili zabavni prve dni, a po tednu dni se jih clovek kar navelica. Se posebej hrupa in vseh tistih frajerjev, ki z glasnim speljevanjem opozarjajajo, da so glavni na vasi. Danes smo si vsi odahnili, ker so koncno le odsli. Americade is officially over.

Veliki sef Sam, desno s telefonom.

Udoben shuttle-cek, ki mi je navrgel kar nekaj denarja ;)