Hello

Hello in lep pozdrav iz soncnega Lake George-a, kjer so se temperature koncno vendarle dvignile in je posijalo sonce.

Danes sem znova na delovnem mestu, potem ko sem imel v zadnjih 4 dneh kar 3 proste dni. Namrec tu vsak teden sestavijo urnik dela in je ravno tako naneslo, da sem imel prejsni teden prosto v petek in soboto, v nedeljo sem delal in nato po novem urniku prosto ponedeljek in torek. Kljub nasprotnim pricakovanjim sploh ni bilo tako dolgocasno kot sem se bal.
V nedeljo po sluzbi me je namrec doma pred hiso pricakal najemodajalec Bob, ki je pobiral najemnino. Malo sem mu pojamral, da bi rabil kolo in mi je predlagal, naj grem z njim na neko drugo lokacijo, kar sem tudi storil in tam nasel povsem uporabno kolo, ki mi ga je prijazni Bob dal na uporabo cez poletje.
Dejstvo, da sem si zrihtal kolo se ni bila edina kul stvar tistega dne, saj sem tam spoznal par Rusov, no natancneje dve belorusinje in enega rusa, tako da smo preostanek dneva klepetali. Tezava pa je v tem, da nihce od njih ne govori anglesko posebej dobro, tako da sem moral kombinirati anglescino in SLOVANscino, saj so si mnoge besede precej podobne. ena belorusinja govori bolje francosko, tako da je bil res multilingvisticni vecer.
V ponedeljek sem imel prost dan in sem se najprej res dobro naspal, nato sem malo pospravljal po hisi in zapravljal cas, zvecer pa sem se odpravil v malce oddaljeno restavracijo, kamor me je povabil Ceh Mihel, ki poleg dela na recepciji hotela, se kuha v doticni restavraciji. Pripravil mi je vegetarian wrap - zeljenjava zavita v tortilijo, kar je bilo zakon in ful uzitno, a so zal cene tam precej zasoljene, tako da bom tja zahajal le se ob posebnih priloznostih. Zvecer sem se znova dobil z 'rusi', s katerimi smo se zmenili, da gremo naslednji dan v shoping. dogovor je bil da se dobimo ob 8.30 ob glavni cesti in jaz sem valda ves zivcen (spat sem sel ob 3h), zjutraj divjal na dogovorjeno mesto, jih cakal, a ker jih ni bilo sem se odpravil k njim pogledat kaj se dogaja. Oni so medtem gladko opravljali svoja jutranja opravila, ena je telefonirala, druga se je cesala, rus je zajtrkoval. Zdaj ne vem ali me niso razumeli ko smo se dogovarjali, ali pa so pac tko neodgovorni. So se precej mladi 19, 20 let. Punci delata kot sobarici in jih ostale zenske (nekatere sobarice so res zlobne) ves cas izkoriscajo, nekdo jima krade napitnine iz sob, a se ne znajo niti pritozit.

Vcerajsni vecer sem nato prezivel pri Cehu Mihelu, ki se je ravno ta dan preselil v sosednjo hisko. Star je 27 let in je porocen, tudi njegova zena dela v hotelu. Tu sta ze skoraj 1 leto, saj sta prisla na pripravnistvo, sicer pa je to ze njuno peto poletje tu. Z njim je tudi sestra in njena prijateljica, z njihovi druzbi pa je se skupina Slovakov, ki so prav tako tu na pripravnistvu. Ugotovil sem, da vecina tujih studentov - recimo 90%, tu izkljucno zaradi zasluzka. Vsi ti, ki so tu daljsi cas, dobro govorijo anglesko in se lahko normalno sporazumevamo, a tezava je, da so oni tu ze toliko casa, da so ze vsega navelicani, samo stejejo dneve in denar. Ostali, ki pa so rookie-ji tako kot jaz pa povecini slabo govorijo anglesko. Tko da je nekako zacaran krog. Drugace pa se pospeseno ucim rusko, slovake ce se trudijo pravilno govoriti vse razumem, pa tudi cesko bom po kakem mesecu po moje ze kar dobro obvladal. :)) Je pa zanimiva izkusnja, a vseeno clovek zacuti patriotsko nagnjenje ko se znajde v druzbi 8 cehov in slovakov in vsi povprek cebljajo v jeziku ki ga ne razumes.

Zdele po sluzbi bom sel malo pogledat po mestu za se eno sluzbo. Razmisljal sem, da bi bilo mogoce zanimivo delati v kateri izmed trgovin s spominki. Vceraj sem videl da nekje iscejo pomoc, tako da bom sel tja pogledat in bomo videli kako in kaj.
To je zaenkrat vse, lep pozdrav v Slovenijo.