Knjige

Napadla me je nakupovalna mrzlica, tako da sem nabavil 7 knjig, ki sem si jih od nekdaj zelel. Res sem vesel (to tudi pojasni stroske na Visa kartici, mami!). Kupil sem naslednje knjige:
- Winning With Integrity: Getting What You Want Without Selling Your Soul - Leigh Steinberg (To je knjiga sportnega menedzerja, ki ga je v filmu Jerry Maguire upodobil Tom Cruise)
- Leading with the Heart: Coach K's Successful Strategies for Basketball, Business and Life - Mike Krzyzewski
(Avtor knjige je trenutni selektor ameriske kosarkarske reprezentance, ki je lani zavrnil trenersko ponudbo LA Lakersev, saj ima baje dosmrtno pogodbo z Univerzo Duke)
- The Lives of Riley - Heisler, Mark
(Zivljenjepis enega najbolj karizmatnicnih osebnosti v kosarki. Trener letosnjih NBA prvakov Miami Heat)
- When Nothing Else Matters: Michael Jordan's Last Comeback - Michael Leahy
(Zgodba o tem, kako se je Jordan se v zadnjo vrnil v dresu Washingtona in teroriziral soigralce, ker niso bili dovolj dobri in pripravljeni pustiti duso na igriscu tako kot on)
- I May Be Wrong but I Doubt It - Charles Barkley
(Naslov pove vse)
- Success Is a Choice: Ten Steps to Overachieving in Business and Life - Rick Pitino
(Opis: Rick Pitino is one of the country's most respected basketball coaches and has inspired players to perform beyond their personal best. Pitino describes success as the result of hard work, optimism, and determination...)
- The Business of Sports Agents - Kenneth L. Shropshire, Timothy Davis
(Ucbenik za sportne menedzerje)

Kar nisem mogel nehati kupovati knjige, ker so bile nekatere res poceni. Dolar ali pa tudi manj.

Z nasim menedzerjem tu v hotelu sva se dokonco odlocila, da greva 6.9. na baseball tekmo v New York. New York Mets - Atlanta Braves. Po moje bo res zanimivo, on je bil res vesel, kot otrocicek je vsem razlagal, da greva. :)
Vse najboljse Urska!!!

Zgodba o uspehu

N.V. - R.I.P. (17.8.1985 - 21.12.2000)

V ponedeljek sem imel sestanek s clovek, ki pooseblja ameriske sanje. Star je 39 let in je ze nekaj mesecev upokojen, ker ima dovolj denarja za zivljenje. Njegova zgodba je resnicno neverjetna. Zacel je kot taksist v New Yorku, brez prebite pare. Prve utrinke poslovnih sposobnosti je pricel kazati ze v mladih letih, ko je leta 1992 na Floridi izkoristil upostosenje, ki ga je pustil eden izmed hurikanov. Namrec pricel je kupovati in preprodajati hise, ki jih je hurikan delno unicil. Prvo hiso je kupil prakticno brez denarja. Resnicna vrednost posestva je bila 60.000 dolarjev, a jo je zaradi skode lastnica prodajala za 20.000. Nas junak se je uspel dogovoriti, da bo placal 2000 vnaprej, ostalo pa cez pol leta. Odsel je na banko in s kreditno kartico dobil 2000 dolarjev kredita, nato pa na drugi banki z drugo kartico dobil nov kredit, kupil opremo za prenovo hise, hiso na hitro nekoliko zakrpal in jo prodal za 40.000. Ponoci se je z avtom vozil po soseski in iskal hise na prodaj. Kupil, zakrpal (vcasih le pocistil) in prodal za dvojno ceno je 17 his. Na koncu je pricel ze spreminjati telefonske stevlike napisov his na prodaj, tako da je bil edini kupec. Eden njegovih najbolj udarnih poslov je bil, ko je eno uro po tem, ko si je s prodajalcem segel v roke, ze podpisal pogodbo o prodaji z nekom drugim za dvakrat visjo ceno. Nato je nekaj casa delal kot borzni posrednik, spustil se je v nekaj drugih poslov, bil veckrat na robu bankrota, nato pa se je spustil v hotelske posle. S krediti je zgradil hotel. Majhen hotelcek s 60 sobami v mestu, ki je bil ravno na pravi lokaciji - blizu avtoceste, blizu turistnih atrakcij in brez prave konkurence. Zgradil je res lep hotel, cist, brezhiben in zacel poslovati z dobickom. Ta je s casoma zrasel tudi do milijona dolarjev, pred pol leta pa se je odlocil, da ima dovolj in hotel prodal. Od tedaj le potuje in nacrtuje investicije. Njegov naslednji posel, v katerega se bo spustil v prihodnjem letu, je pornografija. Odlocil se je, da bo posnel serijo petih DVDejev v svoji lastni produkcijski hisi, pozna pa nekega distributerja, ki mu bo potem pomagal filme prodati naprej. Ima ze vse papirje pripravljene, pregledane pri odvetniku, zacetek snemanja je na koledarju za naslednjo pomlad. Nikoli ni obiskoval fakultete, je pa prebral veliko knjig o poslu. On pravi, da je naredil domaco nalogo.

In tako sva se dobila v ponedeljek zvecer na pijaci in mi je pripovedoval o poslu. Imel sem idejo, da bi se morda lotili kaksne franciznega projekta, ker je tukaj res kar nekaj moznosti, ki bi jih bilo zanimivo prenesti v Evropo. Subway, Pizza Domino's, Wendy's so vse francizne restavracije v stilu McDonaldsa, ki so za moje pojme kvalitetnejse in tudi Evropi po vecini nepoznane. Veliko sva se pogovarjala o tem, saj je tudi sam ze o tem razmisljal, bil je tudi ze pri vseh vecjih francizah na sestankih, a je na koncu vse padlo v vodo. Namrec kot lastnik licence za Evropo, ali njen del, drzavo, mislis, da si lastnik, a v bistvu samo sam sebi delas posel, medtem ko prave denarce sluzi glavni lastnik imena. Njegovo mnenje je, da ce se ze lotis tega, je najbolj odprti ali nocni bar ali picerijo. Mali stroski, prostor ni potrebno, da je nevemkaj, moras imeti le dobro idejo (vsak vecer kaksno zanimivost, popust) in lokacijo, in skoraj zagotovljeno je, da bos posloval z dobickom.

Misel dneva: Za uspeh ni dovolj le glava, moras imeti tudi jajca. (W. B.)

Mraz

Lake George je zajelo pravo jesensko vreme. Preko dneva je sicer toplo in sonco, a se zvecer ohladi kot v puscavi, tako da vsi nosimo po dva puloverja in se izogibamo izhodom.

Zdaj sem ze dva vecera sanjala precej cudne zadeve. Prvo noc so me lovile posati in superman, danes pa sem sanjal, da poteka vojna in da so me rekrutirali. Vojna naj bi potekala na drugem koncu mesta, a sem na poti nekam (ne vem kam, ker so bile sanje), srecal nasprotnega vojaka, ki je zacel streljati name in nikakor se nisem mogel izogniti, tako da sem bil zadet. V sluzbi sem nato danes pogledal v sanjsko knjigo, ki pravi, da vojna in metki pomenijo nezadovoljstvo, konflikte v zivljenju, notranji nemir, ranljivost in kopicanje agresije, ki je ne spravim ven. To dokaj jasno razkrije moje trenutno pocutje in odnose s cimri. Sedaj je stanje precej mirno, saj se trudim izogibati kakrsnihkoli odnosov z njimi.

V glavi imam sedaj ze nekako vse splanirano, kako in kaj v septembru. Nazaj v Slovenijo bom, upam da, letel nekje med 15. in 20., saj cakam, da mi iz agencije sporocijo tocni datum. Karto imam sicer nastavljeno za 29., a se bom vrnil prej. Tu bom verjetno delal do prve nedelje v septembru, nato pa je moj plan taksen. Iz Lake George se bom odpravil v New York, kjer bom obiskal Romunke in nekaj dni prezivel z njimi. Pri njih bom pustil veliki kovcek z vso prtljago in se bolj mobilen odpravil v Boston, kjer bom spal pri eni izmed Americank, ki tu dela z menoj. Ze cez dva tedna se namrec odpravlja tja studirati, tako da si je nasla stanovanje in bom lahko spal na kavcu pri njej. V Bostonu bom prezivel par dni, nato pa se vracam v New York, od koder se ne vem, ali bom nadaljeval pot do Washingtona, ali pa bom kar ostal v Velikem jabolku in tam pocakal na let domov.

Trenutno je moja najvecja dilema, kupiti ali ne kupiti prenosni racunalnik. Tu so cene res mamljive. Recimo Toshiba racunalnik, ki v Sloveniji stane preko 300.000 je tu okrog 700 dolarjev (tecaj recimo da je 187) - plus davek. Tako da sem ze razmisljal, da bi kupil dva in potem enega v Sloveniji prodal, :)) ampak pustimo zdaj to. Tezava je tudi v carini na slovenski meji, ko prides nazaj, saj se lahko zgodi, da ti zaracunajo 27% davek. Ce te dobijo seveda. Ali pa ce si dovolj prepricljiv in jim razlozis, da si imel racunalnik ze pred vstopom v drzavo. Samo v tem primeru, bi ga moral prijaviti, a recimo, da pozabis. V glavnem vse je odvisno od njihove dobre volje in tvoje srece.

Z nasim menedzerjem tu se dogovarjava z izlet v New York, kjer naj bi si ogledala baseball tekmo njegovih NY Mets-ov, katerih veliki obozevalec je, meni pa so v tem casu odkar sem tu, tudi prirasli k srcu. Sedaj razumem prakticno vsa pravila in ko to pogruntas, postane res zanimivo. V drzavi NY vlada veliko rivalstvo med bolj poznanimi Yankee-ji in Mets-i, tako da si navijaci ves cas nagajajo in se zafrkavajo.

PS: Mami dej poglej ze posto, ker sem ti poslal par e-mailov. Drugace sem te pa klical pred dnevi, pa babico tudi, za njen rojstni dan, pa se noben ni oglasal, tako da se mi je zdelo, da ste se vedno na dopustu. jao jao